STROKOVNI SLOVAR: |
|
|
|
|
|
Beseda: |
Opis: |
|
Absolutna ničla |
spodnja temperaturna meja; po Nernstovem pravilu je a. n. pri – 273,15° Cezija ( o Kelvinov ) načelno nedosegljiva. V bližini a. n. pride do posebnih kvantno mehanskih pojavov. Absolutna temperatura, Kelvin. |
|
Absorbent |
snov, ki absorbira pline in pare. |
|
Absorpcija |
vpijanje oz. raztapljanje plinov v drugih snoveh (npr. amoniak v vodi, vodikov klorid v natrijevem lugu ipd.). |
|
Adsorpcija |
vezanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdne snovi kot posledica molekulskih sil. Naspr. Pojav (odpuščanje adsorbata s površine adsorbenta) se imenuje desorpcija. |
|
Adiabatna sprememba |
je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri ta ne odda nobene toplote okolici niti je ne prejme, spreminja pa se temperatura, prostornina in tlak. |
|
Agregatna stanja |
fizikalna stanja snovi, ki se razlikujejo po notranji urejenosti molekul, atomov ali ionov. Trdno, kristalno stanje: delci imajo v prostorski mreži stalna mesta. Tekoče:molekule se med seboj dotikajo in so gibljive. Plinasto: molekule prosto letajo in včasih zadevajo druga ob drugo. Poleg tega je še plazmatično stanje: z njim označujemo popolnoma izolirani plin. Na prehodu iz enega a.s. v drugo snov sprejme oz. odda energijo. |
|
Atom |
je najmanjši delec elementa ali spojine. |
|
Baterija |
glej snop |
|
Baza |
je snov, ki nevtralizira kislino s tem, da sprejme vodikove ione. |
|
Boyle mariottov zakon |
če je temperatura stalna, se prostornina plina s povečanjem tlaka zmanjšuje (prostornina in tlak sta bratno sorazmerna). |
|
Charlesov zakon |
ob stalnem tlaku se plin ob segrevanju razteza (prostornina in temperatura v Kelvinih sta premosorazmerni). |
|
Čista snov |
je snov, ki jo sestavljata samo en element ali spojina in ne vsebuje nobene druge snovi. Celzijeva temperatura. Temperatura,ki jo merimo na Celzijevi skali,kjer je nič stopinj (0°C) pri zmrzišču vode in sto stopinj (100°C) pri njenem vrelišču. |
|
Daltonov zakon parcialnih tlakov |
skupni tlak, ki ga ima mešanica plinov (ki ne reagirajo med seboj), je vsota parcialnih tlakov posameznih plinov v mešanici. |
|
Dewar |
glej mobilna posoda |
|
Eksotermna reakcija |
je kemijska reakcija, med katero se toplota sprosti v okolje. |
|
Element |
je snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razcepiti v enostavnejše snovi. |
|
Endotermna reakcija |
je kemijska reakcija, med katero se toplota absorbira iz okolja. |
|
Entalpija |
je količina energije, ki jo vsebuje snov. Ne moremo je meriti direktno, lahko pa merimo njeno spremembo med reakcijo. |
|
Entalpijski diagram |
je diagram, ki prikazuje spremembo entalpije za reakcijo. |
|
Faza |
je ločen del zmesi več snovi v dveh ali več agregatnih stanjih. |
|
Fizikalna sprememba |
je sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti spojine. |
|
Fizikalne lastnosti |
so vse lastnosti spojine razen tistih, ki vplivajo na njeno vedenje v kemijski reakciji. |
|
Fluid |
je snov, ki teče, lahko je plin ali tekočina. |
|
Gay lussacov zakon |
če je prostornina plina stalna, se tlak z večanjem temperature povečuje (tlak in temperatura sta premosorazmerna). |
|
Gostota |
masa prostorninske enote snovi. Izračunamo jo tako,da delimo maso spojine z njeno prostornino,merimo pa jo v kilogramih na kubični meter. |
|
Heterogena snov |
je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne. |
|
Hlapna snov |
tekočina,ki z lahkoto izpareva ali sublimira, npr. Bencin. |
|
Homogena snov |
je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo. |
|
Idealni plin |
je hipotetični plin, ki se obnaša na »idealen« način. Njegove molekule nimajo prostornine, se ne privlačijo, se hitro gibajo v ravnih črtah in ne izgubljajo energije pri medsebojnih trkih. |
|
Inertna snov |
nereaktivna snov. Take snovi zelo nerade sodelujejo v kemijskih reakcijah,npr. žlahtni ali inertni plini. |
|
Izhlapevanje |
je sprememba tekočega agregatnega stanja v paro pri nižji temperaturi kot je vrelišče tekočine. |
|
Jeklenka |
je kovinski cilinder, pripravljen za shranjevanje plinov v plinastem in utekočinjenem stanju |
|
Kalorija |
enota za energijo. Ena kalorija (1 cal) je količina toplote,ki je potrebna,da segrejemo en gram (1 g) vode za eno stopinjo Celzija ( 1°C). |
|
Kemijska reakcija |
iz reaktantov nastanejo produkti. |
|
Kemijske lastnosti |
so lastnosti, ki povzročajo značilno vedenje spojine med kemijsko reakcijo. |
|
Kemijsko ravnotežje |
je dosežena stopnja v reverzibilni reakciji v zaprtem sistemu, reakcije v desno in v levo potekajo z enako hitrostjo. |
|
Koncentracija |
je termodinamska fizikalna količina, ki izraža množino topljenca glede na množino topila. Koncentracijo je moč podati na več načinov, v kemiji so v rabi predvsem: |
|
|
|
o molarna koncentracija oz. molarnost (Enota mol/l), |
|
o normalna koncentracija oz. normalnost (Enota N) |
|
o molalna koncentracija (oznaka m) (Enota mol/kg) |
|
o molski delež ali molski ulomek (oznaka Xn) ,brez enote |
|
o masni delež ali odstotna koncentracija ali utežna koncentracija (oznaka % oz. |
|
o ut%) m2 / (m1 + m2), brez enote oz. x100 je izraženo v %, |
|
o volumski delež ali volumska koncentracija (oznaka % oz. vol%) ; V2 / (V1 + V2), |
|
o brez enote oz. x 100 se izrazi z vol%. |
|
|
|
Kondenzacija |
je sprememba agregatnega stanja iz pare v tekočino. |
|
Konstanta |
številčna vrednost,ki se ne spreminja. |
|
Kriogenika |
je veja znanosti, ki proučuje uporabo lasnosti snovi pri nizkih temperaturah (nižjih od -150°C). |
|
Kriogena posoda |
je posoda za shranjevanje nizkotemperaturnih utekočinjenih plinov. |
|
Kritična temperatura |
je temperatura, nad katero plina ne moremo utekočiniti samo z višanjem tlaka. |
|
|
Kvalitativne lastnosti |
so tiste lastnosti, ki jim ni mogoče pripisati številčne vrednosti, npr. vonj, okus, barva. |
|
|
Kvantitativne lastnosti |
so lastnosti, ki jih lahko merimo in jim pripišemo določeno številčno vrednost, npr. tališče, vrelišče, masa*, trdota in gostota*. |
|
Ledišče |
je temperatura pri kateri snov zmrzne. |
|
Masa |
merilo za količino snovi. Merimo jo v kilogramih s tehtanjem,ni pa isto kot teža. Sila na podlagi (proti središču zemlje),teža,je torej merilo za maso predmeta. |
|
Mobilna posoda |
je premična tlačna posoda namenjena transportu in uporabi utekočinjenih tehničnih plinov |
|
Mol |
je standardna enota za snovi. En mol vsebuje enako št. Delcev, kot je atomov v 12 gramih izotopa ogljika 12. |
|
Molekule |
so iz dveh ali več tisoč med seboj povezanih atomov. |
|
Molska masa |
je masa enega mola določene snovi. Je relativna atomska ali molekulska masa snovi, izražena v gramih. |
|
Molska prostornina |
je prostornina enega mola katere koli snovi, izražena v kubičnih decimetrih. |
|
Nasičen |
je oznaka za raztopino, ki pri dani temperaturi ne more več raztopiti topljenca. |
|
Oksidacija |
je kemijska reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih reakcij: |
|
|
|
o Element ali spojina sprejme kisik. |
|
o Spojina odda vodik. |
|
o Atom ali ion odda elektrone. |
|
|
|
Oksidacijsko število |
je število, ki pokaže oksidacijsko stanje elementa v spojini. |
|
Oksidant |
je snov, ki sprejme elektrone in s tem povzroči oksidacijo druge snovi. |
|
Para |
je vrsta plina, ki se pri višjem tlaku utekočini. |
|
Parcialni tlak |
je tlak, ki bi ga vsak posamezni plin v mešanici plinov imel, če bi sam napolnil prostornino, ki jo zaseda mešanica. |
|
Plin |
je stanje, v katerem ima snov določeno maso, nima pa določene prostornine ali oblike. |
|
Plinohram |
je plinski rezervoar, ki je namenjen za hranjenje utekočinjenega naftnega plina. |
|
Plinomer |
je števec porabe plina. |
|
Plinska faza |
glej agregatno stanje – plinska snov |
|
Plinski zakoni |
molekule so v plinu daleč narazen in se hitro, neurejeno gibajo. Skupna prostornina molekul plina je v primerjavi s prostornino, ki jo zaseda plin, veliko manjša, privlačne sile med molekulami so zelo šibke. To splošno obnašanje opisuje več plinskih zakonov. |
|
Plinsko trošilo |
je naprava, ki je priključena na plinovodno omrežje in pri obratovanju troši plin (plinska peč, štedilnik …). |
|
Prostornina |
merilo za prostor,ki ga zavzame telo. Pri pravilno oblikovanih telesih jo lahko izračunamo s preprosto meritvijo. Pri predmetih nepravilne oblike ponavadi določimo prostornino z merjenjem prostornine vode,ki jo telo izpodrine. Prostornino merimo v kubičnih decimetrih. |
|
Reakcijska entalpija |
ali reakcijska toplota je količina toplotne energije, ki se porabi ali absorbira med kemijsko reakcijo. |
|
redoks reakcija |
označuje kemijsko reakcijo, kjer poteka oksidacija in redukcija. |
|
Reducent |
je snov, ki odda elektrone in s tem povzroči redukcijo druge snovi. |
|
Redukcija |
je kemična reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih stvari: |
|
|
|
o Spojina odda kisik |
|
o Spojina ali element sprejme vodik. |
|
o Atom ali ion sprejme elektron. |
|
Regulator tlaka |
naprava za uravnavanje tlaka |
|
Relativna atomska masa |
(Ar) ali atomska teža je povprečna masa |
|
|
Relativna gostota plina |
je gostota plina v primerjavi z gostoto vodika. Izračunamo jo tako, da delimo gostoto plina z gostoto vodika. Je razmerje in nima enot. Ponavadi je izražena kot relativna gostota napram zraku [ rel. gostota (zrak = 1)]. |
|
Relativna molekulska masa |
(Mr) imenujemo jo tudi molekulska teža, formulska teža ali formulska masa. Je masa molekule elementa ali spojine, deljena z eno dvanajstino mase atoma ogljika 12. Enaka je vsoti relativnih atomskih mas atomov v molekuli. |
|
Skupina |
je navpična skupina elementov v periodnem sistemu. Elementi iste skupine imajo isto število elektronov na zunanji lupini, zato podobne kemijske lastnosti. |
|
Snop |
je snop kovinskih cilindrov-jeklenk, pripravljenih za shranjevanje plinov v plinastem ali utekočinjenem stanju. |
|
Splošna plinska enačba ali plinski zakon |
kaže povezave med tlakom, prostornino in temperaturo določene mase plina. |
|
|
Spojina |
je združba dveh ali več elementov. Ločimo jih lahko samo s kemijskimi reakcijami. |
|
Sprememba agregatnega stanja |
je fizikalna sprememba snovi iz enega agregatnega stanja v drugo. |
|
|
Strjevanje |
je sprememba tekočega v trdno agregatno stanje snovi. |
|
Sublimacija |
je prehajanje trdnega agregatnega stanja v plinasto. |
|
Sveženj |
glej snop |
|
Tališče |
je temperatura, pri kateri se snov tali in je enaka temperaturi ledišča. |
|
Taljenje |
je prehajanje iz trdnega v tekoče stanje zaradi segrevanja. |
|
Tekoča faza |
glej agregatno stanje – tekoča snov |
|
Tekočina |
je stanje, ko ima snov določeno maso in prostornino vendar lahko spreminja obliko. |
|
Teža |
sila,s katero Zemlja privlači telo. Je produkt mase predmeta in težnostnega pospeška,izražamo jo v newtonih. Teža predmeta se lahko spreminja z zemljepisno širino in višino,njegova masa pa je povsod enaka |
|
Topilo |
je snov, v kateri se pri tvorbi raztopine raztopi topljenec. |
|
topljenec |
je snov, ki se pri tvorbi raztopine raztopi v topilu. |
|
Topnost |
je količina topljenca, ki se raztopi v določeni količini topila pri določeni temperaturi. |
|
Trdna snov |
je snov z določeno maso, prostornino in obliko. |
|
Trojna točka |
Točka,pri kateri hkrati obstajajo plinska,tekoča in trdna faza. Določata jo temperatura in tlak. |
|
Uplinjanje |
je sprememba trdne snovi ali tekočine v plinasto. |
|
Utekočinjen naftni plin |
je skupni naziv za propan, butan in njuni mešanici v različnih razmerjih. |
|
Vrelišče |
je temperatura pri kateri snov zavre. |
|
Vrenje |
je prehajanje tekočega agregatnega stanja v plinasto. |
|
Zamrznitev |
je sprememba tekočega agregatnega stanja v trdno. |
|
Zmes |
je mešanica dveh ali več elementov/spojin, ki med seboj niso kemijsko povezani. |