| STROKOVNI SLOVAR: | ||
| Beseda: | Opis: | |
| Absolutna ničla | spodnja temperaturna meja; po Nernstovem pravilu je a. n. pri – 273,15° Cezija ( o Kelvinov ) načelno nedosegljiva. V bližini a. n. pride do posebnih kvantno mehanskih pojavov. Absolutna temperatura, Kelvin. | |
| Absorbent | snov, ki absorbira pline in pare. | |
| Absorpcija | vpijanje oz. raztapljanje plinov v drugih snoveh (npr. amoniak v vodi, vodikov klorid v natrijevem lugu ipd.). | |
| Adsorpcija | vezanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdne snovi kot posledica molekulskih sil. Naspr. Pojav (odpuščanje adsorbata s površine adsorbenta) se imenuje desorpcija. | |
| Adiabatna sprememba | je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri ta ne odda nobene toplote okolici niti je ne prejme, spreminja pa se temperatura, prostornina in tlak. | |
| Agregatna stanja | fizikalna stanja snovi, ki se razlikujejo po notranji urejenosti molekul, atomov ali ionov. Trdno, kristalno stanje: delci imajo v prostorski mreži stalna mesta. Tekoče:molekule se med seboj dotikajo in so gibljive. Plinasto: molekule prosto letajo in včasih zadevajo druga ob drugo. Poleg tega je še plazmatično stanje: z njim označujemo popolnoma izolirani plin. Na prehodu iz enega a.s. v drugo snov sprejme oz. odda energijo. | |
| Atom | je najmanjši delec elementa ali spojine. | |
| Baterija | glej snop | |
| Baza | je snov, ki nevtralizira kislino s tem, da sprejme vodikove ione. | |
| Boyle mariottov zakon | če je temperatura stalna, se prostornina plina s povečanjem tlaka zmanjšuje (prostornina in tlak sta bratno sorazmerna). | |
| Charlesov zakon | ob stalnem tlaku se plin ob segrevanju razteza (prostornina in temperatura v Kelvinih sta premosorazmerni). | |
| Čista snov | je snov, ki jo sestavljata samo en element ali spojina in ne vsebuje nobene druge snovi. Celzijeva temperatura. Temperatura,ki jo merimo na Celzijevi skali,kjer je nič stopinj (0°C) pri zmrzišču vode in sto stopinj (100°C) pri njenem vrelišču. | |
| Daltonov zakon parcialnih tlakov | skupni tlak, ki ga ima mešanica plinov (ki ne reagirajo med seboj), je vsota parcialnih tlakov posameznih plinov v mešanici. | |
| Dewar | glej mobilna posoda | |
| Eksotermna reakcija | je kemijska reakcija, med katero se toplota sprosti v okolje. | |
| Element | je snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo razcepiti v enostavnejše snovi. | |
| Endotermna reakcija | je kemijska reakcija, med katero se toplota absorbira iz okolja. | |
| Entalpija | je količina energije, ki jo vsebuje snov. Ne moremo je meriti direktno, lahko pa merimo njeno spremembo med reakcijo. | |
| Entalpijski diagram | je diagram, ki prikazuje spremembo entalpije za reakcijo. | |
| Faza | je ločen del zmesi več snovi v dveh ali več agregatnih stanjih. | |
| Fizikalna sprememba | je sprememba ene ali več fizikalnih lastnosti spojine. | |
| Fizikalne lastnosti | so vse lastnosti spojine razen tistih, ki vplivajo na njeno vedenje v kemijski reakciji. | |
| Fluid | je snov, ki teče, lahko je plin ali tekočina. | |
| Gay lussacov zakon | če je prostornina plina stalna, se tlak z večanjem temperature povečuje (tlak in temperatura sta premosorazmerna). | |
| Gostota | masa prostorninske enote snovi. Izračunamo jo tako,da delimo maso spojine z njeno prostornino,merimo pa jo v kilogramih na kubični meter. | |
| Heterogena snov | je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne. | |
| Hlapna snov | tekočina,ki z lahkoto izpareva ali sublimira, npr. Bencin. | |
| Homogena snov | je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo. | |
| Idealni plin | je hipotetični plin, ki se obnaša na »idealen« način. Njegove molekule nimajo prostornine, se ne privlačijo, se hitro gibajo v ravnih črtah in ne izgubljajo energije pri medsebojnih trkih. | |
| Inertna snov | nereaktivna snov. Take snovi zelo nerade sodelujejo v kemijskih reakcijah,npr. žlahtni ali inertni plini. | |
| Izhlapevanje | je sprememba tekočega agregatnega stanja v paro pri nižji temperaturi kot je vrelišče tekočine. | |
| Jeklenka | je kovinski cilinder, pripravljen za shranjevanje plinov v plinastem in utekočinjenem stanju | |
| Kalorija | enota za energijo. Ena kalorija (1 cal) je količina toplote,ki je potrebna,da segrejemo en gram (1 g) vode za eno stopinjo Celzija ( 1°C). | |
| Kemijska reakcija | iz reaktantov nastanejo produkti. | |
| Kemijske lastnosti | so lastnosti, ki povzročajo značilno vedenje spojine med kemijsko reakcijo. | |
| Kemijsko ravnotežje | je dosežena stopnja v reverzibilni reakciji v zaprtem sistemu, reakcije v desno in v levo potekajo z enako hitrostjo. | |
| Koncentracija | je termodinamska fizikalna količina, ki izraža množino topljenca glede na množino topila. Koncentracijo je moč podati na več načinov, v kemiji so v rabi predvsem: | |
| o molarna koncentracija oz. molarnost (Enota mol/l), | ||
| o normalna koncentracija oz. normalnost (Enota N) | ||
| o molalna koncentracija (oznaka m) (Enota mol/kg) | ||
| o molski delež ali molski ulomek (oznaka Xn) ,brez enote | ||
| o masni delež ali odstotna koncentracija ali utežna koncentracija (oznaka % oz. | ||
| o ut%) m2 / (m1 + m2), brez enote oz. x100 je izraženo v %, | ||
| o volumski delež ali volumska koncentracija (oznaka % oz. vol%) ; V2 / (V1 + V2), | ||
| o brez enote oz. x 100 se izrazi z vol%. | ||
| Kondenzacija | je sprememba agregatnega stanja iz pare v tekočino. | |
| Konstanta | številčna vrednost,ki se ne spreminja. | |
| Kriogenika | je veja znanosti, ki proučuje uporabo lasnosti snovi pri nizkih temperaturah (nižjih od -150°C). | |
| Kriogena posoda | je posoda za shranjevanje nizkotemperaturnih utekočinjenih plinov. | |
| Kritična temperatura | je temperatura, nad katero plina ne moremo utekočiniti samo z višanjem tlaka. | |
| Kvalitativne lastnosti | so tiste lastnosti, ki jim ni mogoče pripisati številčne vrednosti, npr. vonj, okus, barva. | |
| Kvantitativne lastnosti | so lastnosti, ki jih lahko merimo in jim pripišemo določeno številčno vrednost, npr. tališče, vrelišče, masa*, trdota in gostota*. | |
| Ledišče | je temperatura pri kateri snov zmrzne. | |
| Masa | merilo za količino snovi. Merimo jo v kilogramih s tehtanjem,ni pa isto kot teža. Sila na podlagi (proti središču zemlje),teža,je torej merilo za maso predmeta. | |
| Mobilna posoda | je premična tlačna posoda namenjena transportu in uporabi utekočinjenih tehničnih plinov | |
| Mol | je standardna enota za snovi. En mol vsebuje enako št. Delcev, kot je atomov v 12 gramih izotopa ogljika 12. | |
| Molekule | so iz dveh ali več tisoč med seboj povezanih atomov. | |
| Molska masa | je masa enega mola določene snovi. Je relativna atomska ali molekulska masa snovi, izražena v gramih. | |
| Molska prostornina | je prostornina enega mola katere koli snovi, izražena v kubičnih decimetrih. | |
| Nasičen | je oznaka za raztopino, ki pri dani temperaturi ne more več raztopiti topljenca. | |
| Oksidacija | je kemijska reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih reakcij: | |
| o Element ali spojina sprejme kisik. | ||
| o Spojina odda vodik. | ||
| o Atom ali ion odda elektrone. | ||
| Oksidacijsko število | je število, ki pokaže oksidacijsko stanje elementa v spojini. | |
| Oksidant | je snov, ki sprejme elektrone in s tem povzroči oksidacijo druge snovi. | |
| Para | je vrsta plina, ki se pri višjem tlaku utekočini. | |
| Parcialni tlak | je tlak, ki bi ga vsak posamezni plin v mešanici plinov imel, če bi sam napolnil prostornino, ki jo zaseda mešanica. | |
| Plin | je stanje, v katerem ima snov določeno maso, nima pa določene prostornine ali oblike. | |
| Plinohram | je plinski rezervoar, ki je namenjen za hranjenje utekočinjenega naftnega plina. | |
| Plinomer | je števec porabe plina. | |
| Plinska faza | glej agregatno stanje – plinska snov | |
| Plinski zakoni | molekule so v plinu daleč narazen in se hitro, neurejeno gibajo. Skupna prostornina molekul plina je v primerjavi s prostornino, ki jo zaseda plin, veliko manjša, privlačne sile med molekulami so zelo šibke. To splošno obnašanje opisuje več plinskih zakonov. | |
| Plinsko trošilo | je naprava, ki je priključena na plinovodno omrežje in pri obratovanju troši plin (plinska peč, štedilnik …). | |
| Prostornina | merilo za prostor,ki ga zavzame telo. Pri pravilno oblikovanih telesih jo lahko izračunamo s preprosto meritvijo. Pri predmetih nepravilne oblike ponavadi določimo prostornino z merjenjem prostornine vode,ki jo telo izpodrine. Prostornino merimo v kubičnih decimetrih. | |
| Reakcijska entalpija | ali reakcijska toplota je količina toplotne energije, ki se porabi ali absorbira med kemijsko reakcijo. | |
| redoks reakcija | označuje kemijsko reakcijo, kjer poteka oksidacija in redukcija. | |
| Reducent | je snov, ki odda elektrone in s tem povzroči redukcijo druge snovi. | |
| Redukcija | je kemična reakcija, v kateri se zgodi ena od naslednjih stvari: | |
| o Spojina odda kisik | ||
| o Spojina ali element sprejme vodik. | ||
| o Atom ali ion sprejme elektron. | ||
| Regulator tlaka | naprava za uravnavanje tlaka | |
| Relativna atomska masa | (Ar) ali atomska teža je povprečna masa | |
| Relativna gostota plina | je gostota plina v primerjavi z gostoto vodika. Izračunamo jo tako, da delimo gostoto plina z gostoto vodika. Je razmerje in nima enot. Ponavadi je izražena kot relativna gostota napram zraku [ rel. gostota (zrak = 1)]. | |
| Relativna molekulska masa | (Mr) imenujemo jo tudi molekulska teža, formulska teža ali formulska masa. Je masa molekule elementa ali spojine, deljena z eno dvanajstino mase atoma ogljika 12. Enaka je vsoti relativnih atomskih mas atomov v molekuli. | |
| Skupina | je navpična skupina elementov v periodnem sistemu. Elementi iste skupine imajo isto število elektronov na zunanji lupini, zato podobne kemijske lastnosti. | |
| Snop | je snop kovinskih cilindrov-jeklenk, pripravljenih za shranjevanje plinov v plinastem ali utekočinjenem stanju. | |
| Splošna plinska enačba ali plinski zakon | kaže povezave med tlakom, prostornino in temperaturo določene mase plina. | |
| Spojina | je združba dveh ali več elementov. Ločimo jih lahko samo s kemijskimi reakcijami. | |
| Sprememba agregatnega stanja | je fizikalna sprememba snovi iz enega agregatnega stanja v drugo. | |
| Strjevanje | je sprememba tekočega v trdno agregatno stanje snovi. | |
| Sublimacija | je prehajanje trdnega agregatnega stanja v plinasto. | |
| Sveženj | glej snop | |
| Tališče | je temperatura, pri kateri se snov tali in je enaka temperaturi ledišča. | |
| Taljenje | je prehajanje iz trdnega v tekoče stanje zaradi segrevanja. | |
| Tekoča faza | glej agregatno stanje – tekoča snov | |
| Tekočina | je stanje, ko ima snov določeno maso in prostornino vendar lahko spreminja obliko. | |
| Teža | sila,s katero Zemlja privlači telo. Je produkt mase predmeta in težnostnega pospeška,izražamo jo v newtonih. Teža predmeta se lahko spreminja z zemljepisno širino in višino,njegova masa pa je povsod enaka | |
| Topilo | je snov, v kateri se pri tvorbi raztopine raztopi topljenec. | |
| topljenec | je snov, ki se pri tvorbi raztopine raztopi v topilu. | |
| Topnost | je količina topljenca, ki se raztopi v določeni količini topila pri določeni temperaturi. | |
| Trdna snov | je snov z določeno maso, prostornino in obliko. | |
| Trojna točka | Točka,pri kateri hkrati obstajajo plinska,tekoča in trdna faza. Določata jo temperatura in tlak. | |
| Uplinjanje | je sprememba trdne snovi ali tekočine v plinasto. | |
| Utekočinjen naftni plin | je skupni naziv za propan, butan in njuni mešanici v različnih razmerjih. | |
| Vrelišče | je temperatura pri kateri snov zavre. | |
| Vrenje | je prehajanje tekočega agregatnega stanja v plinasto. | |
| Zamrznitev | je sprememba tekočega agregatnega stanja v trdno. | |
| Zmes | je mešanica dveh ali več elementov/spojin, ki med seboj niso kemijsko povezani. |
